V vojni proti sebi

Nevedni um teži k vojni proti vsem. Teži k vojni proti vsem; kar je zunaj nas in, kar najbolj boli, tudi znotraj nas. Če želimo slediti poti srca, ki nas bodi v mir z vsem, je prav da razumemo vzroke vojskovanja – znotraj sebe in z vsem okoli nas. Prav je da vemo, kje se začne in kje konča.

Korenine vojne so v nevednosti. Brez razumevanja, nas zlahka prestrašijo življenjske spremembe in preizkušnje. Neizogibne izgube, konflikti in razočaranja.

Nerazumevanje nas vodi v boj proti življenju. Vodi nas v iskanje lažne varnosti, ki po svoji naravi nikoli ne more zadostiti resnični varnosti.

Sodobna družba nas sili k zanikanju prave resničnosti. Zapravljamo ogromno energije za zanikanje sprememb. Ogromno energije potrošimo za boje z bolečino, negotovostjo, izgubami in za iskanje lažnega zavetja. Oglaševanje nam ponudi svojo rešitev – zasvojenost. Povabi nas k trenutnem olajšanju: zasuje z njenimi rešitvami – pijača, hrana, nakupovanje, zabava, denar, …

Zasvojenost uporabimo, da si navidezno oddahnemo. od bolečin, žalosti, strahu, od izgub. Za njo se skrijemo pred pravo resnico. Zanikamo težave v svojem življenju. To je nerazumevanje

Današnja družba od nas zahteva hiter tempo. Hitenje in večopravilnost, mrtviči odnose do sebe in do drugih. Zmanjkuje časa da bi se potopili v sebe, svoje telo in občutke.

Postajamo sami, vedno bolj osamljeni v vrvežu sveta ter odrezani od drugih in izolirani.

Osamljenost, odrezanost od sveta in izoliranost pa vpliva tudi na dogodke v okolju. Ko smo sami s sabo v notranjih bojih, se le –ti preusmerijo navzven. Odnos do življenja ni povezan z radostjo, veselje, zaupanjem.

Čuječnost in sočutje nam lahko pomagata pri gojenju novega načina povezanosti z življenjem. Ko izstopimo iz boja, se zagledamo vase. Vidimo, kako naš um ustvarja konflikte. Vidimo, kako se upiramo vsemu, kar nas plaši. Vidimo lastne predsodke, pohlep, navezanost. Vidimo vse, kar nam je težko pogledati, pred čemer zatiskamo oči. Skrivamo se pred negotovostjo, nepopolnostjo in strahom. Vidimo, kako zaklenjeno je naše srce.

S čuječnostjo in sočutjem lahko spustimo vse bitke in z ljubečo prijaznostjo odpremo svoje srce. V tem trenutku, ki je brezčasen. Je začetek in konec.

In ko je srce odprto, je odprto za vse – nas in ljudi okoli nas – ljubeče, prijazno in sočutno. Bitke utihnejo, vojne se končajo.