Leta in leta sodb je privedel do trenutka, ko smo se odločili, da sodbe in sovraštvo do sebe potlačimo nekam v ozadje. Tako naj bi lahko naprej živeli v miru in radosti.
Vendar kar je potlačeno, še ne pomeni da ni živo. Še kako je živo. Te potlačene sence oživijo vedno, znova in znova. Ovirajo pretok energije in zavedanja. Prepričani smo, da delamo dobre stvari, a se zaletimo v nevidno steno zmotnih presoj in obsodb sebe - senc.
Zavestno sicer prepoznavamo te zmote in se napadamo zaradi njih. Ni nenavadno, da si ustvarimo mnenje, da se samo dobrim ljudem dogajajo slabe stvari. Svoje sence namreč projiciramo v okolico – mi smo dobri, okolica pa nosi naše sence.
Okolica nas kaznuje. Je to mar res?
Pred sencami se skrivamo in ne želimo bitk z njimi. Bojimo se jih, saj je bil to razlog njihove potlačitve.
Ne zavedamo pa se, da je znotraj teh sen prehod – iniciacija. Obred ali trpljenje, ki rodi novo življenje. Jasno, zadovoljno, srečno in lepše. Na tem mestu se ponovno oživi tisti del nas, ki je bil nekoč izgubljen. Izgubili smo ga tekom časa ali travmatičnih dogodkov in bolečih padcev.
Raztopi te sence, razpihaj meglo sivine. Odkrij prehod v prostran prostor poln zadovoljstva in sreče. Senca ni trdna, senca je le hologram. Vstopi vanj in najdi prehod.