SEDEČA MEDITACIJA

Sedeča meditacija je srce meditacij. Je sedenje in dihanje. Vsi poznamo to. Nobenemu ni to tuje, kaj ne?

Vendar Čuječe sedenje in zavedanje dihanja je nekaj drugega. Čuječe sedenje se razlikuje od navadnega sedenja. Enako velja tudi za dihanje. Razlika je v zavedanju.

Ta to prakso si namenimo nekaj časa in prostor, kjer bomo sami. Zavestno zavzamemo položaj, kjer bo telo sproščeni. Sedimo tako, da bo telo sproščeno, umirjeno in udobno. Nato pa se osredotočimo v trenutek zdaj, ne da bi ga želeli napolniti s nečem.

Pri pravilnem sedenju zelo pomaga to, da zasedemo pokončno, dostojanstveno držo. Glavo pokonci, vrat navpično, ramena sproščena. Tako bo dihanje teklo bolj sproščeno in lažje. Notranja naravnanost pa bo bolj pozitivna in samozavestna.

Sedečo meditacijo pogosto prakticiramo na stolu ali na tleh. Če uporabite sto, naj bo ta z ravnim naslonjalom in dovolj visok, da imate podplate plosko na tleh.

Če se odločate za meditacijo na tleh, pa lahko uporabljate meditacijsko blazino ali zafu, lahko pa si pomagate kar z navadno blazino tri do šest cm debeline. Sedenje na tleh vam daje dober občutek prizemljenosti, ni pa nujno, da vam bo udobna, če je niste vajeni.

Za začetek je povsem dovolj sedenje na stolu. Na koncu meditacije niti ni pomembno na čem sedite, pomembna je sama drža. Gre za vzgajanje in krepitev notranjega dostojanstva, potrpežljivosti in samozavesti.

Ko ste zavzeli položaj, se osredotočite na dihanje. Naj dihanje postane točka fokusa. Opazujte kako dih vstopa v telo in kako izstopa iz njega. Bivate v sedanjem trenutku – ves čas, ko spremljate dihanje.

Čeprav se lahko sliši zelo preprosto, pa vendar boste sami opazili, da ni res. Ni enostavno. Zakaj?

Po zelo kratkem času mirnega sedenja in sledenja dihanju se bo umešal um. Predlagal vam bo temo za razmišljanje. Želel bo preusmeriti vašo pozornost na nekaj drugega – mogoče na načrt kaj boste počeli po meditaciji ali pa premlevanje o preteklih dogodkih današnjega dne. Karkoli vam bo um predlagal, se tega samo zavedajte in se mirno vrnite nazaj na spremljanje toka dihanja. To je točka samozavedanja. Zapomnite si, če je um nemiren, telo ni sproščeno. Ko se ponovno vrnemo na osredotočenost na dihanje, se um pomiri in telo se sprosti.

Um se bo ves čas pritoževal – to je dolgočasno, nima smisla, …. - Enako se bo tudi telo oglasilo – če bo začutilo nelagodje, bo na pomoč poklicalo um in dalo komando za prenehanje meditacije.

Vendar, če se resnično zavežete k temu, da boste sledili praksi, pa naj bo le nekaj minut, vam bo uspelo ukrotiti um in telo.

Vsakič, ko se pojavi motnja, se ponovno povežite s svojo točko fokusa – dihanje. Nikar se ne sprašujte, zakaj se ta nemir dogaja. Le posvetite se temu, čemur ste se zavezali.

Počasi se bo nemir pomiril. Nikar ne pričakujte, da ga ne bo več, vendar z vajo boste vi tisti, ki boste znali ustvariti mir kljub motnjam, ki se bodo pojavljale. Precej manj vas bodo motile in precej bolj spretno se boste lahko soočali z njimi.