KARMA, NAVADE in SVETA PAVZA

Kakšna povezava je med Karmo, navadami in tako imenovano Sveto pavzo oz. drugače povedano: ko stopimo korak nazaj in razmislimo?

O karmi je bilo zapisano že veliko besed. Pa vendar mi je ta pogled nanjo še najbolj všeč – enostaven in vsakdanji, praktičen: Vzrok in posledica ali izziv in reakcija. S tem se srečujemo vsak trenutek.

Karma je v starodavnih besedilih zapisana kot sestavljenka dveh besed: Karma – Vipaka.

Karma-vipaka pomeni »dejanje in rezultat« ali kot imenujemo: Vzrok in posledica. To ni filozofski koncept, ampak je psihološki opis kako se vsak dan dogajajo izkušnje in kako nanje reagiramo.

Dober način, kako lahko razumemo karmo je, da opazujemo vzorce naših navad. Ko pogledamo navado in pogojevanje, lahko zaznamo, kako naši možgani in zavest ustvarjajo ponavljajoče se vzorce.

• Če bomo na primer dovolj dolgo trenirali tenis, bomo avtomatsko zadeli vsako podajo žoge, ne da bi pri tem potrebovali veliko pozornosti.

• Če bomo vadili jezo, bo že manjša žalitev sprožila val besa.

Ti vzorci so kot zapisi na CDju. Ko se večkrat zapečejo, postane vzorec redni odziv.

Sodobna nevroznanost ima o tem kar veliko dokazov. Naši ponavljajoči se vzorci misli in delovanja dejansko spreminjajo živčni sistem. Vsakič ko usmerimo pozornost in sledimo določeni nameri, se aktivirajo živčne povezave. Večkrat ko se aktivirajo iste živčne poti, močnejše postajajo.

To kar prakticiramo, to postane navada.

In vsakič, ko naletimo na določeno izkušnjo, dogodek ali izziv, reagiramo na podlagi navade. Tako kot izziv, ki jih tekom dneva doživljamo, so tudi naši odzivi zelo hitri in avtomatski. Takoj odgovorimo, bodisi z odgovorom ali kretnjo - še preden se tega zavemo. Vendar, kakšen je ta odgovor? Kakšna semena smo posadili? Ista, kot vedno in tista ki obrodijo nezdrave navade?

Nas zaradi tega zajame občutek sramu, samokritike? Je posajeno seme, seme strahu, nejevolje? Bomo kasneje potrebovali čas za opravičilo?

Sveta pavza – se ustavim in spustim identiteto s težavo in reakcijo.

Pot od izkušnje do našega odziva je zelo kratka. Pa vendar med njima obstaja premor. Pravijo mu tudi »Sveta pavza«

Ko se zavemo naših prehitrih odzivov in ko opazimo, da naše navade niso zdrave, primerne in v skladu z nami, nam pri tem pomaga vadba veščega odziva povezanega z jasnim namenom. Treniramo premor pred odzivom. To je trenutek (Sveta pavza) ko se ustavimo, spustimo identiteto s težavo in reakcijo.

Brez premora so naše reakcije avtomatske, dejansko samodejne. V trenutku premora pa prekinemo urok med preteklimi rezultati (izkušnjami) in samodejnim odzivom (avtomatsko reakcijo). Ko se začasno ustavimo, lahko opazujemo dejansko izkušnjo – bolečino ali užitek, strah ali navdušenje. To se dogaja v miru začasnega premora (Svete pavze), kar nam daje svobodo izbire.

V tem trenutku se lahko povežemo z namero:

• Ali želimo zmagati za vsako ceno?

• Ali sejemo semena s spoštovanjem do sebe in drugih; z razumevanjem in pogumom?

Moč namere je najbolj enostavno opaziti v našem govoru. V pogovoru takoj dobimo povratne informacije. Pogosto bo povratna informacije vsebovala dokaz o pravilnosti naše namere. Je bila prava, v sočutju in spoštovanju druge osebe? Ali pa le želja po »Imeti prav«?

Ob nameri je pomembna tudi motivacija. Kam jo usmerjamo?

Preden spregovorimo lahko preverimo v kaj je usmerjena naša motivacija. Ali je motivacija usmerjena v sočutje in spoštovanje do vseh? Ali je usmerjena le v željo po »Imeti prav«?

Pojasnitev motivacije je v težkih situacijah ključnega pomena – ali res želimo slišati pomisleke, zaskrbljenost druge osebe? Ali pa smo odprti za nova učenja.

Ob naslednjem izzivu, poskusite narediti kratek premor – Sveto pavzo. Povežite se z svojim najvišjim namenom in najbolj modro motivacijo. Reakcija na izziv bo premišljena, usmerjena v spoštljiv, ljubeč in sočuten odnos. Bila bo premišljena in modra.

In konec koncev:

To kar prakticiramo, to postane navada.